Otroci gredo lahko v šolo tusi s Pešbusom in Bicivlakom

Te dni se je na OŠ Koseze končala zadnja pilotna izvedba spremljanih poti v šolo v okviru programa Zdrav šolar, v kateri smo se lahko prepričali, da sta Pešbus in Bicivlak zabavni, varni, predvsem pa zdravi poti v šolo. Cilj akcije je, da bi otroci vsak dan naredili nekaj za svoje zdravje, zanemariti pa ne gre tudi številnih koristi za okolje in starše, ki zjutraj niso več obremenjeni z razvažanjem in gnečo na cestah.

Učenci OŠ Koseze so se v zadnjih dveh tednih namreč lahko pridružili dvema skupinama: Pešbusu, s katerim so se v šolo odpravili peš po skrbno začrtanih poteh in stalnem urniku, ali Bicivlaku, s katerim so pot do šole prekolesarili. Obe inovativni obliki zdrave poti v šolo sta del programa Zdrav šolar, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, izvaja pa ga več organizacij pod vodenjem Inštituta za politike prostora – IPoP.

Bicivlak-OŠ-Majde-Vrhovnik,-Cesta-27.-aprila

Program Zdrav šolar so organizacije oblikovale kot odgovor na dejstvo, da osnovnošolci vedno manj časa preživijo zunaj. V šolo jih več ali manj z avtomobili vozijo starši, kar seveda ne vpliva pozitivno na njihovo zdravje, telesno pripravljenost in samostojnost.

Podobni projekti, kot sta Pešbus in Bicivlak so v tujini že široko razširjeni, pri nas pa so se pilotnega projekta udeležilo 81 otrok iz treh osnovnih šol. Nad idejo so bili navdušeni tako sodelujoči otroci kot starši. Ti so po zaključku povedali, da otroci Pešbus in Bicivlak jemljejo kot zabavo, da jim je všeč rutina voznega reda ter da zjutraj lažje vstajajo in so bolj motivirani za pravočasen odhod v šolo, bolj redni in vestni pa so tudi pri ostalih jutranjih opravilih.

Vodja projekta na IPop, Tadej Žaucer, je kot ostale koristi projekta izpostavil še samostojnost in socialni razvoj otrok, tovrstna pot v šolo pa zagotavlja tudi pomemben del minimalne vsakodnevne priporočene količine fizične aktivnosti otrok ter spodbuja vzgojo o prometni varnosti in trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki se vozijo. Dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gibljejo in med drugim lažje sledijo pouku.

Leave a Reply