Dokler se počutite neuspešni, ne morete biti uspešni. Oboje hkrati preprosto ne morete biti.

Kaj imajo skupnega naslednje izjave:

»Ko sem bila majhna, je bil moj oče zelo hladen do mene, zato že vse življenje težko navezujem stike z moškimi.«
»Vedno, ko se prebijem v hitrejšo vrsto, postane počasnejša, tako da me prehitijo tudi tisti, ki so bili prej daleč za mano.«
»Vsakič, ko končno pokrijem minus na računu, me nekaj nepričakovano udari po žepu.«
»Tako si želim storiti nekaj zase pa kaj, ko nikoli nimam za to dovolj denarja.«
»Vem, da bi mi koristilo malo več fizične aktivnosti, ampak zaradi vseh obveznosti preprosto ne utegnem.«
»Rad bi šel na svoje, a si ne upam, ker imam kredit za stanovanje. Res je, da me služba po malem ubija, ampak plača je pa vsakega desetega v mesecu.«Dokler se pocutite

Na prvi pogled izgleda, kot da te izjave nimajo nič skupnega. Vendar je nekaj, kar velja za vsako od njih. Skupna jim je naravnanost ljudi, ki so jih izrekli. Izrekli so jih ljudje, ki so v življenju naravnani k negativnim pričakovanjem. To so ljudje, ki se krčevito oklepajo prepričanja, da je življenje trdo in neizprosno, sami pa so njegove žrtve. Njihova pozornost je ujeta v preteklosti. Znova in znova obujajo stare prizadetosti, govorijo o krivicah, ki so se jim zgodile in o težavah, ki so jih doletele. Sami sebe dojemajo kot žrtve okoliščin. Dostikrat po tihem pričakujejo, da jih bo življenje za njihovo žrtvovanje nagradilo.
Toda življenje ne deluje tako. Prepušča nam, da sami izberemo, ali ga bomo živeli kot žrtev ali kot kreator. Življenje nikogar ne sili, da bi živel kot žrtev. To je vedno posledica naše izbire. Tudi takrat, ko v vlogi žrtve ostajamo nehote in ne da bi se tega zavedali.
Ne glede na to, ali ostajamo žrtev zaradi travmatičnih izkušenj, iz strahu ali zaradi nevednosti, se bo življenje odvijalo natančno tako, kot ga dojemamo. Dokler se počutimo kot žrtev, ne moremo biti kreatorji življenja. Lahko smo ali eno ali drugo, ne moremo pa biti oboje hkrati.

Vsakič, ko zaradi strahu sprejmemo odločitev, ki je v nasprotju s tistim, kar si v resnici želimo, smo v vlogi žrtve. Ker nas življenje jemlje zelo resno, na ta način sami odvračamo ljubezen, odbijamo srečo, privlačimo bolezen ali poškodbe, blokiramo finančni ali poslovni uspeh, prelagamo tisto, kar bi radi storili zase.

Vendar ni potrebno, da je tako. V vsakem trenutku se lahko o svojih vlogah odločimo znova. To ne pomeni, da bomo neodgovorno trošili, brez razmisleka menjali službo, nekritično izbirali družbo, ali puščali vnemar vse svoje obveznosti. Življenja nam ni potrebno postavljati na glavo. Pomembno je le, da sprejmemo današnji dan takšen kot je, jutrišnjega pa vidimo takšnega, kot si ga želimo videti. Kajti današnji dan je posledica včerajšnjega, jutrišnji pa bo posledica današnjega.

Mateja Kunc, www.izaq.si

Več prispevkov Mateje Kunc v rubriki Ključ do sreče.

Leave a Reply