Domoznanske prireditve v Mestni knjižnici Piran

Mestna knjižnica Piran deluje na področju, ki je v marsikaterem pogledu drugačno kot ostala območja v Sloveniji. Do konca 2. svetovne vojne je bilo večinsko prebivalstvo obalnih mest, tako tudi Pirana, italijanske narodnosti.  Prebivalci vasi v zaledju so bili  slovenske narodnosti. Piran je bil skoraj pol tisočletja ekonomsko in kulturno povezan z Benetkami. Benetke so odkupovale piransko sol, v Piran so po morskih poteh  prihajale različne druge dobrine. Zaradi solin in  pomorske trgovine  je mesto doživelo razcvet, kar  je ljudsko izročilo strnilo v rek Piran je zrasel na soli.  Še danes je najlepša  hiša v Piranu Benečanka z znamenitim napisom Lasa pur dir. Beneški umetniki so krasili  piranske cerkve. V mestu so poleg preprostih solinarjev, kmetov,  ribičev, trgovcev in obrtnikov prebivali tudi mnogi izobraženi ljudje. Vsem je  poznan violinist in skladatelj Giuseppe Tartini, tukaj pa se znanje povprečnega Slovenca  o piranskih kulturnikih in na splošno o načinu življenja nekdanjih Pirančanov navadno ustavi. Zato je delo domoznanskega oddelka piranske knjižnice toliko pomembnejše, tako za mesto samo  kot tudi širše. Bibliotekarska specialistka in skrbnica domoznanske zbirke v Mestni knjižnici Piran, Ksenija Petaros Kmetec,    si že več kot dve desetletji prizadeva za širjenje vedenja o zgodovini Pirana.  Skrbno zbira,  obdeluje in preučuje domoznansko gradivo. Prebivalcem piranske občine in obiskovalcem iz širše okolice in tujine na različne načine predstavlja kulturno dediščino in način življenja v našem lokalnem  okolju nekoč in danes. Pripravlja  razstave starih knjig, razglednic, poštnih znamk,  zemljevidov in pomorskih kart, leposlovnih in strokovnih del avtorjev, ki so živeli ali živijo na našem območju. Za  spletni portal Primorci.si in domoznanski portal Kamra piše prispevke o pomembnih Pirančanih. Organizira in   vodi  kulturne prireditve in  literarne večere. Sodeluje  pri lokalnih in nacionalnih projektih, piše strokovne in poljudne članke, prevaja domoznanske prispevke  iz italijanščine v slovenščino. Prizadeva si, da bi se vsi zavedali pomena ohranjanja dediščine.

059-DOMOZNANSKI01

Domoznanske prireditve in razstave   pripravlja v sodelovanju s prebivalci,  ustanovami ali  društvi iz  piranske in drugih obalnih občin.  Že več let sodeluje pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Jeseni 2015 so obiskovalci knjižnice prisluhnili  predavanju o svetem Juriju, ki je zavetnik mesta Piran od leta 1343, ko je v hudem neurju čudežno rešil dva ribiča iz objema valov in mesto pred poplavo.  Legenda se je v ljudskem izročilu ohranila do danes, o dogodku pa pričajo tudi  slikarske in kiparske umetnine   v cerkvah in  na pročeljih hiš, v ozkih   ulicah in na trgih v Piranu. Gost v knjižnici je bil tudi  raziskovalec  Almerigo Apollonio iz znane piranske  ladjedelske družine. Živi v Pavii v Italiji, po poklicu je ekonomist, odkar je upokojen, pa ves svoj prosti čas nameni raziskovanju preteklosti Pirana. Objavil je že številne knjige o zgodovini mesta. Njegovo najnovejše delo je monografija v dveh delih (skupno  991 strani), ki  je zaenkrat dostopna le v italijanščini. Obravnava obdobje od začetka 20. stoletja do razkroja in zatona avstro-ogrske monarhije. Tedanjo družbo  predstavi  z različnih vidikov vsakdanjega življenja in  prikaže  čedalje bolj zapletene odnose med različnimi narodi, ki so živeli v  habsburški monarhiji.  Življenje  Diega de Castra iz  plemiške družine, ki je živela v palači Gabrielli, je raziskala Branka Preden.  Diego de Castro se je ukvarjal s statistiko in o tem napisal 140 knjig in več kot 1500 strokovnih prispevkov. Pisal je tudi o zgodovini Trsta. Od leta 1952 do 1954 je bil diplomatski predstavnik Italije v zavezniški upravi  v Trstu in je politične in pravne probleme zelo dobro poznal. Zagovarjal je idejo, da bi morali Slovenci, Italijani in Hrvati v Istri živeti v sožitju, tako kot so živeli v časih beneške republike. Piranu je zapustil bogato knjižnico z več kot 13.000 knjigami, statističnimi letopisi in revijami, ki se sedaj nahaja v Tartinijevi hiši. Branka Preden je  predlagala, da bi Piran postal center za proučevanje znanosti o statistiki. Diego de Castro  je bil  tudi velik dobrotnik.  Z njegovim denarjem so obnovili orgle v stolni cerkvi sv. Jurija, Italijanski narodni skupnosti je omogočal izdajanje knjig ter ustanovil sklad za štipendiranje študentov iz Istre. Ksenija Petaros Kmetec je na literarnih večerih predstavila tudi več književnih ustvarjalcev, kot so Veso Pirnat Brolski, Marko Matičetov, Vanja Pegan, Erika Vouk, Ivan Sivec in drugi.  Zanimiva je bila predstavitev doktorske disertacije Vladke Tucovič Istra v sodobni slovenski književnosti. Veliko prireditev je seveda dvojezičnih. Tudi predstavitev monografije Storia e antologia della letteratura italiana di Capodistria, Isola e Pirano / Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana je potekala v obeh jezikih okolja.

Domoznanski večeri  vsakič znova pritegnejo številne obiskovalce. Ljudje z zanimanjem prisluhnejo  predavanjem z  diaprojekcijo, kot so  bila na primer   Zbogom tramvaj, dobrodošel avionPiranski tradicionalni ribolov cipljev, Usidrali smo se na morje – o razvoju slovenskega pomorstva v obdobju 1945-1958, Porečanka – Parenzana  o  nekdanji istrski železnici. Odprtje slikarske razstave  ljubiteljskega likovnega umetnika Giulia Ruzziera Piranski tramvaj  so v  knjižnici povezali še z obujanjem spominov in s predstavitvijo diplomske naloge Uroša Pavlina Železniška proga Trst–Poreč. Zanimiva je bila tudi razstava slik Sveti Jurij, zaščitnik Pirana, ki so jih naslikali člani likovne skupine iz  Tartinijeve hiše. Mestna knjižnica Piran je sodelovala  pri projektu italijanske narodne skupnosti Raccontiamo il mare per viverlo meglio / Pogovori o morju in življenju z morjem. Namen  šestih  tematskih  srečanj  in pogovorov o morju je bil  zbiranje in ohranjanje lokalne etnografske tradicije. V okviru projekta Srečanja v Piranu pa Ksenija Petaros Kmetec vodi pogovore z občani, ki delujejo na področju kulture, znanosti in  ohranjanja dediščine.

Ljudje se domoznanskih  prireditev udeležijo, ker jih zanima preteklost mesta in okolice, želijo pa se predvsem srečati s tistimi, ki so bili priče nekdanjega življenja in lahko o njem najbolj verodostojno pripovedujejo. Spoznavanje zgodovine, povezovanje preteklosti s sedanjostjo pripomore tudi k    preseganju predsodkov – vse to pa  plemeniti obiskovalce in uporabnike knjižnice iz domačega in širšega prostora.  Domoznanske prireditve prispevajo k  promociji knjižnice in  mesta  Piran. Na svojski način spodbujajo  sožitje, dialog  in sodelovanje med pripadniki   različnih narodov, ki danes živijo na tem območju.

Špela Pahor

Leave a Reply