Izognite se pogubnim posledicam stresa

Hitite, zamujate, ste nemirni, prepirljivi, nezadovoljni s samim seboj in svetom okrog sebe? Niste edini. Vzrok za vašo napetost je nedvomno stalni spremljevalec novodobnega človeka – stres.

Človek je v današnjem turbulentnem času preobremenjen s številnimi dogodki in situacijami, ki v njemu vzbujajo zelo močne čustvene odzive, ki ogrožajo psiho-fizično stabilnost. Med najbolj stresne dogodke uvrščamo smrt bližnjih družinskih članov, bolezni, začetek ali konec šolanja, skupni zakonski stan, nova delovna razmerja, rojstvo, ločitev, preselitev, upokojitev in druge.

Ob neizbežnih življenjskih ciklih so tukaj še spremembe in problemi, ki jih s seboj prinaša novodobni način življenja, zaradi katerega smo vsakodnevno izpostavljeni številnim stresnim situacijam. Neglede na to, ali gre za zasebno življenje ali posel, vselej smo obremenjeni z nepredvidljivo prihodnostjo, številnimi obveznostmi, ter kroničnim pomanjkanjem časa.

Preprosto od jutra do večera, dan za dnem, ne moremo se izogniti tej nadlogi. Žal pa lahko dolgotrajno izpostavljanje stresu pusti na nas mnoge negativne posledice, ki dolgoročno ogrozijo naše zdravje in posledično tudi naše življenje. Nažalost se dandanes številni s stresom več sploh ne morejo boriti s prirojenimi mehanizmi po naravni poti, pač pa posegajo sredstvih, ki samo še bolj ogrozijo ter poslabšajo celotno situacijo. Vendar, četudi živimo v svetu, ki je zdaleč od tega, da bi bil rožnat, se ne smemo pod nobeno ceno vdati usodi in pasivno sprejemati posledice, ampak moramo sami storiti nekaj dobrega zase. Morda ni slabo poiskati strokovno pomoč, preko katere smo deležni napotkov in načinov, za uspešno obvladovanje stresnih situacij in odpravo negativnih posledic bodisi psihičnih bodisi fizičnih.

Kaj sploh stres je?
Pojem stresa ni nov. O njem se je govorilo že v 14. stoletju, ko so se ljudje spopadali z raznoraznimi tegobami tedanjega časa. Konec 17. st. se ga prične omenjati v fiziki, v 19. st. pa se v medicini prične stres že obravnavati kot vzrok bolezni. Glede na to, da je sodoben način življenja velik izvor stresa, je danes zanimanje zanj večje kot kadarkoli doslej. Prisoten je v vseh sferah življenja, zaradi česa se z njim srečujemo praktično vsakodnevno. Ena izmed definicij opredeljuje stres, kot odnos med človekom in okoljem, ki ga oseba ocenjuje kot zelo zahtevnega, celo tako zelo, da ogroža njen obstoj. Pojavi se takrat, kadar se znajdemo v situacijah, ki od nas zahtevajo (veliko) več napora, kot smo ga vajeni vložiti sicer. Razlog za tovrstno naprezanje so zahteve vsakodnevnega časa, ki od nas terjajo nadpovprečne obremenitve. Vse to, kar prepoznamo kot neposredno nevarnost, izziv, izgubo, nevarnost … vse to v nas vzbudi izjemen emocionalen odziv, ki mu sledi naravna reakcija našega organizma. Sprosti se velika količina adrenalina neposredno v krvožilni sistem, temu sledijo številni simptomi stresa, ki jih najlažje prepoznamo, kot pospešeno bitje srca, povišan pritisk, znojenje, pospešeno dihanje in številni drugi (fizični) simptomi. Najizrazitejši psihični simptomi pa so nezbranost, zapiranje samega vase, izguba samozavesti, nočne more, nespečnost … Ob vsem navedenem ima stres tudi negativne posledice na naš imunski sistem, ki tako postaja bolj dovzeten za bolezenska stanja, povzroča počasnejše okrevanje in podobno.

Izognite se pogubnim posledicam stresa
Zavedajte se vseh opozorilnih simptomov stresa, na novo definirajte svoje življenje, reorganizirajte to, kar menite, da v vas vzbuja napetosti, naučite se sami kontrolirati izbruhe stresa ali poiščite strokovno pomoč.
Pripravite se na stresno izkušnjo, načrtujte situacijo za katero menite, da je stresna. Zorganizirajte se, vadite, storite situacijo bolj predvidljivo. Le tako boste se lahko popolnoma izognili negativni izkušnji. Nenazadnje boste vi zmagovalec.
Vložite več truda v medsebojne odnose, vzemite si čas za ljudi, ki jih imate radi. Družite se več s prijatelji, naj vam za njih nikoli ne zmanjka časa. Prav tako prepoznajte in se v širokem loku izogibajte ljudi, ki vas izkoriščajo in vam nenehno povzročajo probleme. Ne bežite pred problemi, spopadite se z njimi takoj, mora je namreč v prelaganju.
Krepite svojo samozavest na način, da prepoznate svoje, tako pozitivne kot negativne lastnosti. Ohranjajte svoja stališča, a jih hkrati ne vsiljujte drugim. Prepoznajte svoje želje in jih uresničite, želje, ki niso v skladu z vašimi resničnimi zmožnostmi, razumno odmislite. Zelo pomembno je, da se naučite reči »ne« vedno, kadar vas kdorkoli obremenjuje z obveznostmi, ki jih ne morete ali ne želite izpolniti.
Razmišljajte racionalno in pozitivno, torej racionalno analizirajte vsak svoj problem, strah in podobno na takšen način, da ga najprej definirate, nato preučite vzroke, ki so ga sprožili, razmislite o možnih rešitvah, in naposled sprejmite tisto, ki se vam zdi najbolj optimalna. Z racionalnim razmišljanjem boste namreč stres razpolovili. Z racionalnim in pozitivnim pristopom boste spoznali, da prav noben problem ni nerešljiv, da nekateri problemi -razen v vaši glavi- sploh ne obstajajo oziroma, da so številni problemi, ki se nam zdijo neznanski in nerešljivi, pravzaprav v najboljšem primeru rešljivi sami od sebe.
Najdite vsaj 30-minut dnevno za sebe. Najsi bo to kakršnakoli dejavnost, ki si jo večkrat zaželite, a vam preprosto zmanjka časa zanjo. Dovolite si biti sami, razvijte rituale, ki bodo ugodni za vaše telo in duha. Postrezite se dihalnih vaj, joge, izvajajte avtogeni trening. V dihanju tiči marsikateri problem, prepričajte se, da niste vi tisti, ki spada med množico ljudi, ki napačno, premalo intenzivno, izmenjuje zrak z okolico. To je bistvenega pomena že v izhodišču, če se resnično želite izogniti stresu.
Bodite fizično aktivni. Če si boste vzeli 30-min časa iz naslova zgornje alineje, potem vam najbrž v celem dnevu ne bo težko najti še pol ure za krajši sprehod, tek, hojo po stopnicah, kolesarjenje, fitnes, plavanje. Zmeraj imejte v mislih, da vsaka, četudi manjša, fizična aktivnost blagodejno vpliva na vas.
Pazite na prehrano. Pravilna prehrana je ključ do uspeha pri obvladovanju stresa. Naj vaša prehrana temelji na žitaricah, sadju, zelenjavi, ribah. V zmernih količinah lahko zaužijete mlečne izdelke, belo meso ter malo oziroma bolje rečeno skoraj nič masti in sladkorja. Zaužije hrano bogato z vlakninami, vitamini B-skupine (zlasti B-5 in B-6), z magnezijem. Poskrbite tudi, da boste zaužili dovolj vitamina C, cinka in selena. O prehrani, s katero boste šli novim zmagam v boju proti stresu naproti, se posvetujte s svojim zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom.
Smejte se. Dokazano je, da je smeh najboljša preventiva in najboljše zdravilo. Če ste se pozabili smejati, se naučite znova. Po mnenju strokovnjakov smeh sprošča vse napetosti, sprošča in regenerira mišice, krepi dihanje, izboljšuje cirkulacijo, odganja črne misli, krepi tudi imunski sistem.

stres

Kristian Eric Šipek

O soočanju s stresom bo v okviru šole Učenje za življenje predaval dr. Matej Tušak.

Leave a Reply