Izum, ki bo olajšal iskalne akcije v vodi

Približek delfinje eholokacije lahko namreč zdaj po zaslugi dveh doktorskih študentov izkusimo tudi ljudje, saj sta po delfinjem vzoru izdelala posebno rokavico.

Delfini ne le da sodijo med najbolj prikupne vodne sesalce, temveč tudi premorejo izredno koristen in nenavaden čut. Pravimo mu eholokacija oziroma zaznavanje s pomočjo visokofrekvenčnih zvokov, še najbolj pa spominja na sonar, kot ga poznamo iz podmornic. Delfini z njim nadgrajujejo vid, saj jim dodatni čut omogoča zaznavanje ovir in reliefa okolice na daljavo, kot tudi obliko predmetov in celo drugih živih bitij. Pri slednjih so sposobni z zvokom ugotoviti, ali so plen, sovražna ali prijateljska živa bitja. Približek delfinje eholokacije pa po zaslugi dveh doktorskih študentov z japonske univerze Cukuba zdaj lahko izkusimo tudi ljudje. Študenta sta namreč po delfinjem vzoru izdelala posebno rokavico.

Rokavica irukatact doseže presežek med dosedanjimi napravami s sodelovanjem podvodnega sonarja in majhnih vodnih črpalk. (Foto: Aisen Carolina Chacin in Takeši Ozu)
Rokavica irukatact doseže presežek med dosedanjimi napravami s sodelovanjem podvodnega sonarja in majhnih vodnih črpalk. (Foto: Aisen Carolina Chacin in Takeši Ozu)

Izumitelja pravita, da je bil njun načrt razširiti polje človeške zmožnosti dotika in eksperimentirati z načini občutenja različnih tekstur ali globine predmetov, ne da bi se jih neposredno dotikali. Pri tem sta bila odločna, da presežeta dosedanje rešitve, ki so se večinoma zadovoljile že z vibriranjem in niso ponujale pravega občutka dotika predmeta.

Rokavica irukatact, poimenovana kot zloženka japonske besede za delfine »iruka« in latinske besede za dotik »tactilis«, presežek med dosedanjimi napravami doseže s sodelovanjem podvodnega sonarja in majhnih vodnih črpalk. Sonar prejema signal predmetov v okolici, zaznani podatki pa se nato prevedejo v navodila za delovanje vodnih črpalk. Te so nastavljene nad konicami kazalca, sredinca in prstanca, črpano vodo pa v curkih različne intenzivnosti pošiljajo na konice omenjenih prstov.

S približevanjem predmetu črpalke začnejo prstom pošiljati močnejše curke vode ter s tem ustvarjajo trdnejši občutek v prstnih konicah. Mezinec in palec sta doktorska študenta pustila prosta, saj naj bi dodatni črpalki prinesla minimalno nadgradnjo zaznave, naprava pa bi zaradi njiju porabila več energije. Hkrati bi bila tudi bolj okorna. Minimalistični pristop in posledična priročnost naprave uporabniku omogočata, da pod vodo odkrite predmete brez težav pobere kljub nošenju rokavice.

Sonarski senzor je pripet na zapestju, ker mora biti vselej poravnan s sredincem, pa je z njim povezan po silikonski cevi. Ta vsebuje tudi žice, ki s senzorjem zaznane podatke prenašajo črpalkam na konicah prstov. Doseg senzorja trenutno znaša nekaj več kot pol metra, a naj bi se razdalja dosega v prihodnosti lahko še povečala.

Koristnost izuma se povezuje predvsem s podvodnim iskanjem v okoliščinah omejene vidljivosti, s čimer se pogosto srečujejo reševalci v kalnih vodah, poplavah in drugih nesrečah, ko je lahko na nitki življenje tako reševalcev kot pogrešanih oseb. Hkrati pa rokavica omogoča bolj vsakodnevno uporabo. Z nekaterimi nadgradnjami jo lahko prilagodimo tudi za uporabo z očali za navidezno resničnost. Z njimi bi rokavica omogočala občutenje predmetov, ki se nahajajo v svetu navidezne resničnosti. Ker je izum odprtokoden, so načrti za njegovo izdelavo po načelu naredi si sam dostopni na spletu.

Sonja Kolarič

Leave a Reply