Kaj pomeni, imeti se rad?

Zelo dolgo nisem razumela, kaj konkretno pomeni imeti se rad. Kako živi in kaj počne človek, za katerega bi lahko rekli, da se ima rad?! Tudi danes si ne domišljam, da poznam univerzalni odgovor, vem pa, kaj deluje pri meni. Rada se imam, ko se za nič ne obsojam.

Vse skupaj je zelo podobno ljubezni, ki jo čutimo do naših malčkov. Navdušeni smo, ko jim po mnogih poskusih le uspe, da polna žlica v njihovi roki končno pride tudi do ust ali ko naredijo svoje prve samostojne korake. Še na misel nam ne pride, da bi jih ob tem grajali zaradi »stranske škode«, ki navadno pride v paketu z njihovim napredkom.

Tudi v nas živi takšen malček, ki si v vsaki situaciji na vse pretege prizadeva, da bi ravnal prav. V danem trenutku vedno poskuša narediti najboljše – kar pač takrat največ zmore in zna. Z vsako novo situacijo, v kateri se znajde, postane malo bolj »odrasel« – več ve in bolj je pameten. Hkrati pa je za nazaj tudi vedno bolj kritičen do sebe in drugih. Pozabi, da bi sam ali kdorkoli drug zanesljivo že prej ravnal bolj po »pravi«pameti, če bi jo takrat že imel.

Ljudje, ki se nimajo radi, bodo zelo neusmiljeni kritiki svojih preteklih odločitev, odzivov in izbir. Le redko bodo v lastnih očeh naredili nekaj zelo dobro, medtem ko bodo očitki zaradi napak, pomanjkljivosti in neuspehov na dnevnem redu. Če se imate radi, boste razmišljali drugače. Za nazaj se ne boste obsojali, čeprav bi morda danes reagirali drugače, saj vam je jasno, da ste ravnali, kot ste takrat najbolje zmogli in znali. Drugače bi že prej bili boljši. Izkušnjo, ki ste jo pridobili, boste izkoristili za naprej. Dala vam je novo spoznanje o tem, kaj vam v življenju dobro služi in kaj ne, zato boste lahko v naslednji podobni situaciji še uspešnejši.

Kaj pomeni, imeti se rad

Ko nehamo z obsojanjem sebe, bomo razumeli, da tudi drugi, karkoli počnejo, to delajo sebi zaradi sebe in ne nam zaradi nas. Če stvari ne jemljemo osebno, tudi ne čutimo potrebe po obsojanju kogarkoli, s tem pa najbolj osvobodimo sebe. To zame pomeni, imeti se rad.

Vsako obsojanje – sebe, drugih ali življenja nasploh – pomeni, da je del nas nekje obtičal. Ko obsojamo, v resnici verjamemo, da nam je bilo storjeno nekaj slabega ali da smo to storili sami. Nesrečni smo, ker ne moremo razumeti, kako smo lahko bili tako neumni ali nesposobni; kako so lahko bili tako neopravičljivo grdi in krivični do nas ali zakaj prav nam življenje kaže tako kruto lice. Izgubljamo samozavest, pričakujemo kakršnokoli zadoščenje ali čakamo, da bo končno tudi nam kdaj boljše. Ujeti smo v globok občutek žrtve, ki nas hromi, medtem ko gre življenje mimo nas. Drugače ne more biti – ne moremo se počutiti žrtev in hkrati na polno živeti.

Res je, da včasih odreagiramo slabo; res je tudi, da so lahko drugi grdi do nas in res je, da nam življenje kdaj pokaže temno stran. Ampak vedno imamo izbiro: lahko sodimo in obtičimo ali pa se brez obsojanja pomirimo s tistim, kar je bilo včeraj, da bi lahko osvobojeni preteklosti že danes izbrali drugače – za boljši jutri.

Mateja Kunc, motivacijska terapevtka in osebna mentorica, www.izaq.si.
Še več Matejinih prispevkov v rubriki Ključ do sreče.

Leave a Reply