Kako veš, kdaj si zacelil čustvene rane? Je to sploh mogoče?

Že čutite polno luno? O ja! 🙂 Na sinhronizacijski delavnici V&O ob polni luni ta četrtek, 4. 6., boste dobili vse odgovore na svoja vprašanja o odnosih in čustvih oziroma rešitve za tisto, kar vas v tem trenutku najbolj “tensta”. Polnimo še ZADNJA mesta, zato se hitro prijavite TUKAJ.

Tokrat pa odgovarjam na vprašanje bralke Fani, ki mi piše: »Kako veš, Tina, kdaj si zacelil čustvene rane? Je to sploh mogoče? Nekje sem prebrala, da nekatere rane ostanejo kot brazgotine in se jih ne da zaceliti. Le znova in znova se naredi nova krasta. Pa kako veš, da si kaj do konca ozdravil?« Zelo dobro vprašanje, pa pojdimo lepo po vrsti.

Kaj je sploh čustvena rana? Bolj podrobno bomo o tem govorili na sinhronizacijski delavnici ta četrtek, 4. 6., pa vendar, tukaj na kratko. Čustvena rana je čustveni incident ali travma, ko smo bili (hote ali nehote) prizadeti, pa nismo znali tega “predelati”. Zakaj tega nismo znali predelati in kako bi lahko to predelali, bomo prav tako govorili na sinhronizacijski delavnici. Prve rane so, seveda, nastale v otroštvu, kajti danes samo še poustvarjamo ISTE čustvene situacije, samo z drugimi ljudmi, ki menjajo obraze in frizuro. Zakaj? Ker ravno ta naša podzavestna čustvena realnost (bolečinska točka/rana) predstavlja točko privlaka in odboja v sedanjosti.

slika Čustvene rane

Če dam konkretni primer: to je tako, kot da hodimo po svetu z zlomljenim palcem, pa tega sploh ne vemo, dokler se nekdo ob njega ne zadane ali podrsa. In potem se zaderemo: »Aauuuu glej, kaj si mi naredil! Ti si kriv!«, ampak ta človek nam ni zlomil palca, samo pokazal nam je, da je že zlomljen. Kot bi lahko tudi rekli, ta človek nam ni »inštaliral« bolečinske točke, ampak nam jo je pomagal ozavestiti, da jo imamo. Kajti, če bi bil naš palec zdrav in bi se nekdo ob njega podrsal, nas to sploh ne bi bolelo, kajne?

In kako pozdravimo, torej, takšen palec oziroma čustveno rano, kot sprašuje Fani? Ali je to sploh možno? Seveda je! Vse pa je odvisno od NAŠEGA odnosa do tega palca/rane. Če jo konstantno odpiramo, lupimo dol krasto in kukamo pod njo ali je že zaceljena, jo bomo samo še bolj razdražili. Ta rana, torej, potrebuje nežno celjenje in ljubečo skrb. To pomeni delo na sebi z naše strani in postavljanje meja drugim ljudem, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne – to pa je možno samo na podlagi zelo dobrega poznavanja samih sebe.

Kako pa vemo, da je čustvena rana pozdravljena? Ko ni več koncepta o njej. Ko to področje postane popolnoma nevtralno, kakor da nikoli ni obstajalo. Ko nekaj odpade, pa sploh ne veste, kaj in kdaj, in šele čez nekaj let presenečeno ugotovite: »Uau, tale xy zadeva se pa že dolgo ni zgodila!« in v istem trenutku zopet pozabite, da je sploh kdaj obstajala.

Vas zanimajo 4 najučinkovitejši načini, kako poceliti svoje čustvene rane za vedno? Snemite si jih TUKAJ

Tina Puncer, soulwork terapevtka
Reality Shifter
Spletna stran: www.loving-wisdom.com

.

Leave a Reply