Matematični genij, ki svoje znanje brusi v Sloveniji

Vse bolj očitno postaja, da je matematika jezik 21. stoletja. Razlogov za to je več: matematika je namreč osnova naravoslovnih znanosti, hkrati pa tudi pomembno orodje v družboslovnih vedah, zlasti v ekonomiji. Še pomembnejša je njena vloga v računalništvu, ki ima v sodobnem času vse večji vpliv.

Podobno v opisu programa matematike ugotavljajo tudi na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) na primorski univerzi in obenem poudarjajo, da je matematika »edini jezik medčloveške komunikacije, ki je prisoten povsod po svetu na vseh stopnjah izobraževanja.« Da to res drži, priča podatek, da Famnit trenutno obiskuje 15 študentov iz tujine. Eden izmed njih je tudi Ratko Darda, matematični genij iz Prijedora.

ratko
Ratko Darda je imel v prvem letniku v indeksu same desetke.

Prijedor je mesto v severozahodni Bosni in je z nekaj več kot 100.000 prebivalci tretje največje mesto v Republiki Srbski. V Sloveniji je najbolj znan Prijedorčan zagotovo Josip Iličić, ki trenutno blesti v dresu slovenske nogometne reprezentance, prav mogoče pa je, da bomo čez nekaj let lahko ponosni tudi na Dardo.

Dve bronasti medalji na Mednarodni matematični olimpijadi

Darda je za Famnit slišal na matematični olimpijadi v Amsterdamu leta 2011. To je bila njegova tretja Mednarodna matematična olimpijada, zadnjo je obiskal leto kasneje v Argentini. Tako v Amsterdamu kot Argentini je osvojil bronasto medaljo, kar je, če vemo, da gre za najpomembnejše matematično tekmovanje za srednješolce iz celega sveta, izjemen uspeh. »Za ta tekmovanja sem se pripravljal po celo leto. Ko sem končal z enim, sem si vzel nekaj dni odmora, nato pa že nadaljeval s pripravami za naslednje leto,« o tem ponosno pove Darda, ki se lahko ob teh dveh uspehih pohvali tudi s srebrno medaljo na Balkanski matematični olimpijadi, ki jo je pred dvema letoma osvojil v Turčiji.

V prvem letniku v indeksu same desetice

Uspehi niso ostali skriti v domovini in potem ko se je pred dvema letoma odločil za študij v Kopru, je zbudil kar precej zanimanja domačega tiska. »Na začetku sem bil nekoliko skeptičen, imel sem tudi druge ponudbe. Nisem želel oditi nekam daleč, zato se mi je na koncu zdel študij v Kopru najboljša izbira,« pojasnjuje Darda, ki je po prvih dveh letih s svojo odločitvijo zadovoljen. »Pošiljajo nas na matematične konference, poleg tega pa imam tu odlično priložnost za matematično raziskovanje.«

Pogoje, ki mu jih nudi koprska fakulteta, Darda izkorišča s polnim zamahom. Prvi letnik je namreč končal s samimi desetkami v indeksu, nekaj izpitov pa je zaključil celo pred rokom. Ob tem skromno pove, da se mu je zdel prvi letnik lahek, zato se je »v drugem letniku odločil izbrati več predmetov, kot je obvezno. Sedaj je težje, a še vedno ohranjam najboljše ocene.« Z matematičnimi tekmovanji je zdaj zaključil, saj je »matematika, ki se študira na fakulteti, precej drugačna, a tudi veliko bolj zanimiva.«

ratko2
Ratko Darda veliko potuje … Tale fotografija je nastala v Minsku.

“Všeč mi je matematično razmišljanje!”

Darda v času študija živi v Kopru in čeprav se predavanja za tuje študente na fakulteti izvajajo tudi v angleškem jeziku, mu sporazumevanje v slovenščini ne povzroča nobenih težav. Tako je tudi najin celoten pogovor potekal v slovenskem jeziku. »Dokaj hitro sem se privadil na tukajšnje življenje. Prej sem slovenski jezik slabo razumel, zato sem se odločil za obiskovanje tečaja. Vseeno mislim, da se jezika bolje naučiš v vsakdanjem govoru. Še vedno ne govorim odlično, a zdaj razumem vse.«

Predvsem pa razume matematiko. »Všeč mi je matematično razmišljanje, matematični problemi in teorija, ki se študira. Ko rešujemo naloge so pomembne izkušnje, včasih intuicija, pa tudi sreča. Mislim, da je to lep in zanimiv proces … Ne le, da matematični rezultati opisujejo naravo, mislim, da so celo nad njo,« o lepoti matematike, ki jo je kot izraz vrhunca umetnosti opisoval že Platon, razmišlja Darda in z nasmeškom pove, da bi o tem lahko govoril še veliko dlje.

“Nimam nobenih nadnaravnih moči!”

Če na mladih temelji prihodnost in če je najboljša naložba za prihodnost znanje, potem je zgodba Ratka Darde inspritavna, spodbujajoča in spoštovanja vredna. Manj kot dvajset let mu je bilo, ko je zapustil domače mesto in se odpravil v tujo deželo, kjer se je poleg novega okolja moral spopasti tudi s tujim jezikom … Vse to samo zaradi ene želje in enega cilja – poseči po znanju, odkriti nove meje njemu tako ljube znanosti in nekoč postati matematični raziskovalec. Ko ga pobaram po tem, da ga mnogi že sedaj označujejo za matematičnega genija, skromno odvrne, da se on nima za to. »Nimam nobenih nadnaravnih moči,« z nasmeškom pove in doda: »Morda sem res malo nadarjen in hitreje razmišljam, ampak skoraj vse je v motivaciji, veri ter sprotnem in trdem delu. Čeprav morda ni tako trdo, če imaš rad to, kar delaš.«

In morda so prav motivacija, vera in trdo delo oziroma razmišljanje, ki ga ta mladenič poseduje, tista nadnaravna moč ali kvaliteta, s katero bo nekoč posegel v matematične višave.

J.R.

Leave a Reply