Nastavite možgane na srečo

Človeški možgani so center naših aktivnosti in čustvovanja. Dober kilogram težek organ v velikosti cvetače nadzoruje naše mišice in čustva ter skrbi za obdelavo podatkov, ki jih zaznavamo s čutili. Naši možgani prav tako vplivajo na to, ali bomo srečni ali nesrečni. Nevropsihologi pa ugotavljajo, da lahko svoje možgane nastavite, da bodo bolj osredotočeni na pozitivne in manj na negativne stvari v življenju.

Happy Brain
Možgane lahko nastavimo na srečo. Foto: dogcanyon.org

Možgani v človeškem telesu so naravnani na to, da se veliko bolj posvečajo negativnim stvarem, ki se zgodijo tekom dneva, pozitivne pa enostavno zanemarijo. Zato več razmišljamo o slabih stvareh in smo posledično prepričani, da je naše življenje veliko slabše, kot v resnici je.

Julie Beck se je za The Atlantic pogovarjala z nevropsihologom Rickom Hansonom, avtorjem knjige Hardwiring Happiness: The New Brain Science of Contentment, Calm, and Confidence. Hanson v svojem delu razlaga, da nima smisla poskušati nemogoče, torej popolnoma ignorirati negativne doživljaje v našem življenju, temveč zagovarja pristop urjenja možganov, da bodo več časa posvetili razmišljanju o pozitivnih izkušnjah, ki se nam bodo tako bolje vtisnile v spomin in se na nek način vgradile v miselni sistem.

Hanson je v intervjuju z Beckovo povedal, da so občutki kot so sreča, ljubezen in samozavest pomembni za bolj pozitiven pogled na življenje. Vzbudimo pa jih s pozitivnimi dogodki, ki jim dovolimo, da nam pridejo do živega, saj se drugače ne morejo vkomponirati v našo nevrološko strukturo. Za to si moramo vzeti nekaj časa, najmanj minutko, da imajo ti občutki zadosten učinek. Iz negativnih izkušenj se ljudje zelo hitro nekaj naučimo, je pojasnil Hanson, pozitivne pa so manj poučne, zato se moramo spreminjanja našega pogleda na življenje lotiti bolj intenzivno.

Osredotočanje na negativne stvari je stvar evolucijskega razvoja. Če nam je v prazgodovini spodletelo pri doseganju nečesa pozitivnega, na primer zavetja, smo lahko to poiskali kdaj drugič, negativne izkušnje pa so lahko imele usodne posledice.

Po Hansonu ljudje nekako zastanemo v “reaktivnem” stanju možganov, kajti moderni svet nas nenehno zasipava z ogromnimi količinami stresa, na katerega se tako ali drugače odzivamo. Popolno bi bilo, če bi lahko več časa prebili v “stanju počitka” in ob nevarnih oziroma stresnih situacijah uporabili našo visoko razvito sposobnost preklopa iz stanja počitka v reaktivno stanje.

Kako torej dosežemo to pozitivno stanje duha, “stanje počitka”, ki ga v svoji knjigi opisuje Hanson? Veliko je sicer odvisno tudi od posameznikovih preteklih izkušenj, vendar si lahko na poti do sreče pomagamo z nekaj preprostimi koraki. Prvi korak je bil omenjen že zgoraj. Vsakič, ko doživimo kaj pozitivnega, si moramo vzeti nekaj sekund in doseči, da se ta izkušnja vgradi v naše nevrološke strukture. Drugi korak je zadovoljevanje treh temeljnih potreb, kot jih opisuje Hanson: varnost, zadovoljstvo in vključenost, tretji pa je telovadba, za katero je bilo ugotovljeno, da celo ljudem, ki se borijo z depresijo, pomaga, da se iz pozitivnih izkušenj, ki bi jih sicer spregledali, nekaj naučijo.

Martina Drobne

Leave a Reply