Nov državni rekord v hitrem branju

Absolutna zmagovalka lanskega, drugega državnega prvenstva v hitrem branju Brina Poropat iz osnovne šole Tabor I v Mariboru je zmagala tudi na letošnjem državnem prvenstvu. Lani je dosegla hitrost branja 1874 besed na minuto, letos jo je podvojila na 3928 besed na minuto in spet dosegla absolutni državni rekord. Trinajstletnica bere približno trinajstkrat hitreje od povprečnega odraslega.

Tekmovanja v hitrem branju so v Sloveniji novost, saj je izobraževalni zavod Univerzum Minerva iz Maribora prvo organiziral julija 2015 v sklopu Festivala iger. Takratno prvo državno prvenstvo je bilo bolj promocijsko kot resno tekmovanje, saj se ga je udeležilo manj kot deset tekmovalcev brez predhodnih kvalifikacijskih tekmovanj, na njem pa je bila s hitrostjo 994 prebranih besed na minuto absolutna zmagovalka Vanja Jus, sicer trenerka hitrega branja in oseba, ki je s svojim možem Petrom Cokanom resno ukvarjanje s hitrim branjem, pred tem pa tudi tekmovanja v pomnjenju, pripeljala v Slovenijo.

Že naslednje leto, torej lani, je bilo v tekmovanje v hitrem branju vključenih devet slovenskih osnovnih šol, na katerih se je v predtekmovanjih pomerilo 211 tekmovalcev, od teh se jih je 36 uvrstilo na državno tekmovanje z omenjeno zmagovalko Brino Poropat. Za tretje prvenstvo se je regijskih tekmovanj udeležilo že 257 predtekmovalcev, na državno tekmovanje pa se je uvrstilo 66 najboljših.

Izvršna direktorica zavoda Univerzum Minerva Vanja Jus je prepričana, da se bo hitro branje kmalu razširilo tako, kot so se razširila njihova tekmovanja v pomnjenju – memoriade -, ki jih prirejajo že od leta 2009. Tekmovanja v hitrem branju so samo dopolnitev tekmovanja v pomnjenju in so del projekta MemoŠOLA. S tem projektom gradijo mrežo slovenskih šol in fakultet, ki jih povezujejo miselni športi in v katero je zdaj uradno vključenih skoraj trideset slovenskih šol, neuradno pa še enkrat toliko.

Projekt in tekmovalni sistem sta sicer vključena v Svetovno organizacijo miselnih športov, tekmovanja pa potekajo po pravilih te organizacije s sedežem v Angliji, ki po vsem svetu prireja predvsem tekmovanja v pomnjenju. V zavodu Univerzum Minerva mrežo vsako leto razširijo za do dvajset šol, kjer usposobijo mentorje, tečaje tehnik pomnenja in hitrega branja pa organizirajo tudi za druge.

Brina Poropat, foto Jože Pojbič
Brina Poropat, foto Jože Pojbič

Hitro branje je v svetu vedno bolj razširjeno, znane so različne tehnike, v Sloveniji pa ne poučujejo tehnik fotografskega pomnjenja, ki utegnejo biti po besedah Petra Cokana problematične, prav tako ne uporabljajo računalniških aplikacij ali aplikacij za pametne telefone za hitro branje. Oba pionirja hitrega branja pri nas priznavata, da se s povečevanjem hitrosti branja zmanjšuje razumevanje, zato so tekmovanja vedno sestavljena iz dveh delov: hitrega branja (letos so tekmovalci brali tri tematske članke) in poznejšega preverjanja razumevanja prebranega z vprašalniki. Vsak tekmovalec je moral dokazati, da je razumel vsaj 60 odstotkov prebranega, drugače mu rezultata niso upoštevali.

Trinajstletna Brina Poropat, ki je dvakratna državna prvakinja v hitrem branju pravi, da je skrivnost hitrega branja je v največji meri v koncentraciji, pomembna je tudi tehnika. »Sprva sploh nisem hotela sodelovati pri tej interesni dejavnosti, čeprav me je mentorica vabila. Šele ko me je tretjič ali četrtič povabila, sem rekla v redu, bom pa poskusila. Na koncu se je pokazalo, da je bilo dobro, da sem poskusila. Nisem potrebovala veliko časa, da sem osvojila tehniko hitrega branja in sedaj berem vertikalno z izločanjem levega in desnega robnega dela teksta. To ni tako težko, manjkajoči del teksta nadomestiš v mislih,« pravi. Tehnike hitrega branja pri branju leposlovja ne uporablja, saj te knjige rada bere bolj počasi, z užitkom, da ob njih še malo razmišlja. Ji pa pomaga hitro branje pri učenju, ko je treba predelati veliko snovi v kratkem času. Takrat snov hitro prebere, si izpiše bistveno in se uči iz tega.

Sonja Kolarič

Leave a Reply