Pogovor z Matejo Kunc: O štirih življenjskih ciljih in štirih postajah življenja

Življenje se odvija skozi štiri faze ali cilje, ključ do sreče pa se skriva v razumevanju njihovega pomena in v njihovem pravilnem zaporedju. Za vsakega od teh štirih ciljev imamo na voljo približno četrtino svojega življenja.

Namen prve četrtine življenja smo izpolnili, če smo odkrili, kaj želimo v življenju postati. To je pravi čas, da si odgovorimo na vprašanje, kaj bomo, ko bomo »veliki«. Gre za obdobje odraščanja, ki je namenjeno spoznavanju sebe. Ko doživljamo različne izkušnje in opazujemo dogajanje okoli sebe, prepoznavamo svoje želje in s tem odkrivamo, kdo smo. Osebne želje, hotenja in motivi nas namreč delajo drugačne od drugih in nam dajejo našo individualnost. So rdeča nit, ki ji sledimo skozi ostale tri življenjske cilje v naslednjih treh četrtinah življenja. Kako bomo gledali nase in kaj si bomo želeli, bo odvisno predvsem od naslednjih treh dejavnikov:
• telesne konstitucije, karakternih lastnosti, življenjske moči in vitalnosti;
• umskih sposobnosti in naravnanosti ter
• sistema vrednot, ki so nam najpomembnejše v življenju.
Čeprav v resnici o sebi največ vemo sami, nam je pogosto lažje, če dobimo potrditev tistega, kar o sebi mislimo. Djotiš nam razkrije, kakšna so naša potencialna fizična, umska in vrednostna izhodišča v življenju.

Drugi življenjski cilj je faza pridobivanja. Namenjena mu je druga četrtina življenja. V tem obdobju bomo usklajeni z naravnim ritmom življenja, če si bomo znali ustvariti materialne in nematerialne dobrine, ki jih potrebujemo za izpolnitev zastavljenih želja. Pridobivanje kot drugi od štirih velikih življenjskih ciljev nima nič skupnega s pridobitništvom. Pridobitništvo je fenomen potrošniške miselnosti, ki akumulira dobrine po načelu » več je bolje«, ne pa zaradi zadovoljevanja tistih želja, ki so resnični smoter posameznikovega življenja. Zato nas na daljši rok pridobitništvo ne more osrečevati. Osrečuje lahko le pridobivanje, ki je povezano z nečim, kar bi želeli biti, ne pa imeti. Druga četrtina življenja je tako čas, da si ustvarimo dom in družino, če je naša želja biti dober starš in družinski človek. V tem obdobju si bomo ustvarili akademsko kariero, če je naša želja biti na primer priznan profesor; če želimo biti finančno neodvisen podjetnik, si moramo v tem obdobju ustanoviti finančno uspešno podjetje.

Tretji življenjski cilj govori o osmišljanju, povezan pa je s tretjo četrtino življenja. Do začetka te četrtine življenja naj bi že prišli do tja, kamor smo hoteli priti in si pridobili izkušnjo, ki smo jo želeli imeti. Mišljena je kot obdobje, ko lahko uživamo v tem, da smo, kar smo hoteli biti. To je čas živahnih stikov z drugimi, kajti šele skozi odzive drugih dobimo pravo predstavo o sebi in tistem, kar počnemo.

Zadnji, četrti veliki življenjski cilj predstavlja prepuščanje, povezan pa je z zadnjo četrtino življenja. Gre za zaključevanje enega življenjskega cikla in prehod v novega. Če smo živeli polno in uresničili svoje ambicije, nam ni težko najti smisel v zadnjem velikem cilju. To je čas, ko naj bi umirili ritem, prenesli na druge, kar smo ustvarili in vrnili življenju, kar smo si od njega izposodili, nazadnje tudi svoje telo. V naši družbi je veliko nerazumevanje in strahu pred minevanjem, staranjem in smrtjo. Življenja ne razumemo kot ciklično ponavljajočega procesa, ampak kot izkušnjo, ki teče od rojstva do smrti. Zato v zadnjem cilju ne vidimo prepuščanja, osvoboditve in prehod v nov cikel, ampak izgubljanje in ultimativni konec. Mnogi zadnjo četrtino preživijo v strahu pred smrtjo, nesrečni in zagrenjeni.

Če razumemo naravni pomen vseh štirih ciljev in jih živimo v pravem zaporedju, bo naše življenje polno in osmišljeno. Praznina, ki jo mnogi začutijo predvsem v tretji četrtini življenja, je posledica zgrešene miselnosti, da moramo najprej imeti delo, s katerim si bomo lahko nekaj ustvarili, da bi potem lahko živeli po svoje. Žal premnogokrat nekje na tej poti pozabimo nase in na svoje resnične želje. Namesto, da bi v tretji četrtini polno živeli svoje ambicije, začutimo praznino, ki nas žene, da gremo nazaj, v dodaten krog pridobivanja, v upanju, da nas bo osrečil nov dom, druga služba ali mlajši partner. Vedska modrost in Djotiš nas učita obratno: pravita, da moramo najprej vedeti, kako želimo živeti in kaj početi, da bi si lahko ustvarili prave pogoje in živeli svoje sanje.

Prejšnjič: O tem, kdo sploh smo, kako življenje deluje, o ciklih …
Prihodnjič o tem, kako zaznavamo simbolni vpliv planetov

——————————————————————————————————————
Mateja Kunc, ustanoviteljica Inštituta za kvaliteto življenja IzaQ, pomaga razumeti življenje, tako na osebnem, kot tudi na poslovnem področju. Njeno orodje je Djotiš, ki osvetli smer življenja, ki je pred nami in pokaže, kako je do neke situacije prišlo ter kako jo lahko spremenimo. Trdno verjame, da smo vsi na tem planetu zato, da živimo veličastno življenje. V vsakem od nas je toliko talentov in sposobnosti, da lahko uresničimo vsak cilj, ki si ga zastavimo. Mateja nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo že pred časom, zdaj pa se bomo pogovarjali o vseh modrostih življenja, kot jih uči Djotiš. Če bi jo tudi vi radi kaj vprašali, lahko pišete na urednistvo@dobranovica.si.

Leave a Reply