Pogovor z ustvarjalno Loreno Lovrečič

Vitrine za izposojevalnim pultom Mestne knjižnice Izola je v tem mesecu okrasila Lorena Lovrečič. Med njenimi raznovrstnimi izdelki boste našli zelo lepo, izvirno, domiselno in z izjemno natančnostjo izdelane voščilnice za različne priložnosti, od rojstev do rojstnih dni in porok. Izdeluje tudi papirne darilne škatlice različnih oblik, papirnate rože in adventne venčke. Iz stekla in jeklene žice so okrasni metulji v tehniki tiffany, okvir za ogledalo je narejen v mozaični tehniki, iz slanega testa pa različne figure. Majhne slike naredi iz voščenk in papirja, nekatere pa natisne na les. V središču za samostojno učenje stene krasijo njene slike, ki jih tokrat prvič predstavlja javno. To so predvsem cvetna tihožitja, nato pa prizori iz bližnje narave, kot gozd in soline.
Loreno Lovrečič smo prosili za pogovor.

Gospa Lorena, morda bi se nam za začetek predstavili. Od kod prihajate in s čim se največ ukvarjate?
Prihajam iz Kopra, svoje otroštvo sem preživela v Portorožu. Po izobrazbi sem diplomirana vzgojiteljica, zaposlena na eni izmed primorskih šol. Že več let veliko svojega časa preživim med otroci, zato z njimi najraje ustvarjam.

Foto1

Kar dolgo ste čakali na proste vitrine in stene. Kako pa ste izvedeli za možnost razstavljanja v naši knjižnici?
Pred približno enim letom sem s prijateljico Urške obiskala vašo knjižnico. Ogledala sem si vašo ponudbo in prelistala nekaj knjig. Bila sem zelo navdušena. Predvsem polica s priročniki za ustvarjanje me je pritegnila. Pa znanstvena fantastika, ljubezenske zgodbe… Opazila sem tudi različne izdelke, ki so bili razstavljeni. S prijateljico Urško sva se pošalili, da bi lahko tudi sami razstavljali… In tako je iz preproste šale nastal projekt. Danes najina razstava krasi vašo knjižnico.

Vaši izdelki v vitrinah so zelo raznovrstni in narejeni zelo natančno. Kdaj ste se pravzaprav začeli ukvarjati z ročnimi deli?
Od nekdaj rada ustvarjam. Že kot otrok sem risala junake iz italijanskih risank in romantične sončne zahode. Zdi se, da smo to vsi počeli, mar ne? Vendar se mi zdi, da je oblikovanje tisto, ki je v meni prebudilo strast po ustvarjanju. Začela sem oblikovati slano testo. Ustvarjala sem parčke, princeske in živali. Nekaj mesecev po rojstvu hčerke sem se prijavila na tečaj oblikovanja gline. To je bilo pred več kot osemnajstimi leti… In tako je šlo naprej: slano testo, glina, papir, steklo… Nešteto je materialov, s katerimi lahko ustvarjaš. Zadnja leta raziskujem in skušam izvesti vsako idejo, ki me prešine.

Ustvarjate v različnih tehnikah: od mozaika, oblikovanja papirja, sestavljanja lesenih delcev v slike, oblikovanja slanega testa. Kje ste se vsega tega naučili?
Veliko sem se naučila na različnih tečajih in delavnicah. Nekaj sem jih obiskala v Ljubljani, nekaj na Obali. Rada berem, zato sem veliko idej ali osnutkov našla tudi v tujih knjigah. Zadnja leta veliko idej najdem tudi na spletu.

Vam je katera od teh tehnik ljubša od drugih in zakaj?
Poznam ogromno različnih načinov za ustvarjanje in vsi so mi všeč. Vse kar me sprošča, je super. Moram pa povedati, da mi je najlepše ustvarjati v družbi s prijateljicami.

Zelo lepe so vaše voščilnice. Ustvarjate jih za različne priložnosti. Če si jih ogledamo bolj od blizu, lahko opazimo izjemno natančnost. Kako lahko tako natančno izrežete metuljčke, ptičke in druge drobne okraske?
Hvala za vaš kompliment.Takšno izjemno natančnost pri izrezovanju lahko dosežeš samo z različnimi orodji. Moja prečudovita hči mi je pred kratkim, za rojstni dan, podarila Sizzix Big Shot strojček, s katerim se izvrstno reže. Moje drage prijateljice pa so z raznimi darilnimi boni poskrbele za to, da sem si nabavila nekaj rezalnih šablon. Sicer se mi vse to zdi kar velik zalogaj za naše plače. S temi rezalnimi šablonami lahko izrežemo marsikaj in so neprecenljive pri ustvarjanju s papirjem.

Foto2

Zanimiva je tudi vitrina s črno belimi izdelki. Med njimi je slika zebre, ki ste jo natisnili na les. Kako se ta tehnika imenuje in kako poteka postopek izdelave?
Fototransfer je tehnika, s katero lahko slike, natisnjenega iz našega računalnika s posebnim medijem prenesemo na les, platno, blago… Sama pravim, da je to tehnika za potrpežljive. Preden mi je uspela slikica z zebrami, sem uničila vsaj tri kose lesa in kar nekaj slik.

Morda bi se ustavili še ob vaših slikah. Komaj sem vas preprosila, da jih prinesete. Skromno ste rekli, da niso lepe in da vam je nerodno, da bi jih razstavili. Ampak nekatera cvetna tihožitja so prav lepa. Kdaj ste začeli slikati? Ste se slikanja učili sami ali na tečajih?
Še zdaj me čudi, da ste bili tako uspešni, da ste me uspeli prepričati! Ko omenite slikanje, najprej pomislim na zabavo, smeh in dobro voljo. Če me spomin ne vara, sem začela slikati pred tremi leti. Slikanja sem se naučila pri dragi prijateljici in znani umetnici Anni Berg-Škvor. Ona je tista, ki me je spodbujala in me bogatila z različnimi nasveti. Skupaj s prijateljicami smo obiskovale njen atelje in preživljale res čudovite dneve, polne dobre volje in slikanja. S svojim znanjem, s pohvalami in spodbudami mi je neznansko pomagala, vendar menim, da potrebujem še veliko vaje. Prav zato sem oklevala, ko ste me spodbujali, naj slike razstavim. Glede na to, da se moram še veliko naučiti, jih še nisem nameravala razstavljati. No zdaj je, kar je… In ni mi žal. Verjamem, da bo slik še veliko in da bodo mnoge tudi po mojih kriterijih.

Pri srcu vam je narava. Naslikali ste soline, gozd, morje, konja, poleg že omenjenega cvetja. Kje še iščete motive za vaše slike?
Motive za slike najdem med svojimi fotografijami ali fotografijami prijateljic in znancev. Soline sem naslikala po motivu na bratovi fotografiji. Fotografijo za sivko in metulja mi je poklonila prijateljica. Motivi se kar pojavijo… Težko bi se opredelila, kje in kdaj.

Vseeno pa to ni vaša prva razstava, saj sodelujete na skupinskih razstavah, tako recimo tudi na mednarodnem slikarskem ex-temporu v Sečovljah.
Tudi to je res. Na mednarodnem slikarskem ex-temporu Sečovlje sem sodelovala že dvakrat. Te slike je navadno potrebno zaključiti v zelo kratkem času, kar je zame kar precejšen zalogaj. Težko je slikati, če nisi razpoložen ali imaš dolg delavnik. No, meni je uspelo kar dvakrat, skupaj s prijateljico Senjo. Bilo je malo stresno pa vendar zelo zabavno.

Gospa Lorena, zahvaljujemo se vam za pogovor in vam želimo  veliko časa za ustvarjanje!

Špela Pahor

Leave a Reply