Predavanje psihiatrinje dr. Vide Furman Bajc o zdravljenju odvisnosti

V sodelovanju z društvom Ozara Izola je Mestna knjižnica gostila predavateljico Vido Furman Bajc, dr. med., specialistko psihiatrije, strokovnjakinjo na področju alkoholizma. Zaposlena je v Psihiatrični kliniki Ljubljana, v Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Dodatno se je izobrazila na področju skupinske analize in transakcijske analize. Njeno predavanje je bilo namenjeno uporabnikom društva Ozara in Klubu zdravljenih alkoholikov iz Brežic in Krškega, ki so v Izolo prišli na enodnevni izlet in vsem, ki jih zanima ta tematika.

Dr. Vida Furman Bajc ima več kot 30 letne izkušnje na področju zdravljenja bolezni odvisnosti od alkohola. V enournem predavanju se je med drugim dotaknila vprašanj o vzrokih za odvisnost od alkohola, ki včasih segajo daleč nazaj v prejšnje rodove neke družine, lahko so posledica slabe vzgoje in zanemarjanja v primarni družini, travm, zlorab, nasilja, slabih medsebojnih odnosov. Spregovorila je o občutkih sramu pri odvisnikih in svojcih, med načini zdravljenja pa je omenila tudi branje in ustvarjalno pisanje.

Dr. Vida Furman Bajc predavanje

Na kratko je prikazala strukturo in delovanje možganov, z risbo drevesnih korenin in razvejane krošnje pa še, kako negativne izkušnje vplivajo na naše razmišljanje in vedenje. Stres, tesnobo, strah, notranje rane in bolečine odvisniki blažijo z alkoholom, ki jim nudi začasno razbremenitev, uteho, olajšanje. Pri zdravljenju odvisnosti so pomembni predvsem dolgotrajni pozitivni vplivi čustveno naklonjenega okolja, ki odvisnika spodbuja k zdravim aktivnostim. Pomembno je, da se odvisnik v svojem okolju, v terapevtski skupini, počuti varno. Dobri medsebojni odnosi in čustvena podpora, telesno gibanje, smiselno in ustvarjalno delo, potrpežljivost, oblikovanje novega načina vedenja, prakticiranje novih oblik razmišljanja in čustvovanja, obvladovanje vsakdanjih odgovornosti ugodno spreminjajo možgansko omrežje in obudijo naravne zmožnosti doživljanja ugodja, ki ga je odvisnik prej iskal v alkoholu. Te spremembe pa seveda niso prijetne in odvisniki jih doživljajo kot napor. Da spremeniti neko vedenje ni mačji kašelj ve vsak/a, ki je kdaj želel/a shujšati ali opustiti kajenje. Nekateri ljudje so zmožni sami opustiti odvisniško vedenje, večina pa pri tem rabi oporo skupine. Spremembam se upirata tako naša psiha kot nevrobiologija. Zdravljenje poteka v več fazah, ki jih mora terapevt poznati. Lahko je deliti nasvete, soliti pamet, predavati, sramotiti, svariti, opozarjati, se jeziti, žaliti, obupavati… a le strokoven pristop poveča verjetnost za spremembo. Empatija, vživljanje v občutke drugega in hkrati objektivnost terapevta pomagata v odvisniku zbuditi upanje, da je sprememba smiselna in možna. Majhni koraki in vsakodnevno prizadevanje lahko pripeljejo do velike spremembe. Da se neko novo vedenje utrdi, ga je potrebno ponoviti najmanj tisočkrat, pravijo strokovnjaki.

Špela Pahor

Leave a Reply