Prijateljske vezi so neprecenljive

Lepo je, če se zavedamo, da nasmeh in prijazne besede ni treba hraniti za druge čase, saj dobro delujejo v vsakem trenutku. Sodelavci Mestne knjižnice Izola ter Varstveno delovnega centra Koper si s sodelovanjem plemenitijo življenje. Takole je opisala gospa Špela Pahor, večkrat nagrajena za dosežke pri bogatitvi znanja:

V naši knjižnici že vrsto let sodelujemo z Varstveno delovnim centrom Koper, posebno z enoto Izola. Za njihove varovance pripravljamo pravljične dopoldneve, vsako leto pa sodelujemo tudi preko bralne značke. Enkrat na mesec se knjižničarka odpravi v izolski center na obisk. S seboj prinese dobro voljo, ljubezen in knjige pravljic. Varovanci z zanimanjem prisluhnejo pripovedovanju ali branju. Sprva so bili zaposleni v VDC skeptični glede pravljic, menili so, da so njihovi varovanci odrasle osebe in bi morali prisluhniti resnejšim vsebinam. Kmalu pa so spoznali, da imajo varovanci pravljice radi, da se je z leti časovna dolžina njihove pozornosti povečala, da torej lahko zbrano poslušajo vedno daljši čas. Ugotovili so tudi, da se njihovi varovanci med poslušanjem umirijo ali pa se iz srca nasmejejo smešnim dogodkom in zapletom.

izola_info_novice_2319
Zaključek bralne značke
Foto: Izola.info

Pravljični dopoldnevi so tako kmalu prerasli tudi v bralno značko za VDC. Knjižničarka na začetku šolskega leta sestavi seznam knjig, za katere meni, da bi bile primerne za ljudi s posebnimi potrebami. Med temi knjigami so največkrat zbirke slovenskih ljudskih pravljic, saj želimo bogato duhovno dediščino slovenskega človeka prinesti v vsako okolje, tudi ljudem s posebnimi potrebami. Na seznamu so tudi leposlovna dela slovenskih avtorjev, pa tudi tujih mladinskih pisateljev in ljudske pravljice različnih narodov. Varovanci knjige berejo sami ali s pomočjo zaposlenih: Mire, Jelke, Andreje in Borisa. Bralno značko zaključimo 2. aprila, ko se spominjamo rojstnega dne Hansa Christiana Andersena. Vedno pripravimo kratek kulturni program, na katerem sodelujejo različni gostje iz našega lokalnega okolja. Navadno se varovanci zelo razveselijo, če jih na ta dan obišče kantavtor Drago Mislej Mef. Njega imajo silno radi in so veseli, ko jim ob spremljavi kitare zapoje pesmico ali dve. Naši gostje so bili v teh letih še Katja Svetina iz Kopra, ki je zaigrala nekaj ljudskih pesmic na violino, pesnica Dorina Beržan, ki je varovancem predstavila Izolo v starih časih, Mira Grahek, knjižničarka, pravljičarka in socialna pedagoginja, učiteljica in pisateljica Irena Žerjal in še mnogi drugi.
Naše sodelovanje poteka tudi na druge načine. Varovanci VDC v delavnicah izdelujejo različne uporabne in okrasne predmete: vrečke s sivko, ki jo sami pridelujejo na njivi v Strunjanu, broške, obeske, keramične zamaške za steklenice, denarnice, etuije za očala in mobitele, okrasne prevleke za blazine, keramične posode, knjižna kazala, voščilnice, knjižne ovitke, vrvice za očala. Nekateri tudi slikajo. V tematskih delavnicah so na primer izdelali čudovite klobuke iz kaširanega papirja in jih okrasili s sadjem in zelenjavo iz papirne mase, izdelujejo pustne maske in še veliko drugih lepih stvari. Vsako leto jih povabimo v knjižnico, kjer priredimo tako imenovani Miklavžev sejem, na katerem lahko predstavijo svoje izdelke in tudi kaj prodajo. V našem kotičku ustvarjalnosti pa so že večkrat imeli razstave svojih likovnih izdelkov.
V njihovem imenu v knjižnici zbiramo tudi plastične zamaške, ki jih namenijo za različne humanitarne namene.
Pa se vrnimo k bralni znački. 2. april smo v knjižnici tako kot že nekaj let preživeli skupaj z varovanci VDC Izola. Z nami so bili: Jelka, Andreja, Igor, Štefan, Marija, Dolores, Karmen, Darja, Aleš, Aleks, Zdravka, Nives, Marjanca, Tomaž, Maša, Vladko, Marina, Lijana in Mef – upam, da nisem koga pozabila omeniti.
Naša gostja je bila letos gospa Lijana Perko, odlična šivilja z bogatimi izkušnjami, pretanjenim občutkom za lepo in z veliko domišljije. V pogovoru z njo smo izvedeli, da se je naučila šivati že kot otrok in si je potem kot odrasla z znanjem šivanja služila kruh, med drugim tudi kot šivilja kostumov za gledališke in filmske igralce. To je bilo zelo zahtevno delo, saj je potrebno poznati obdobje, v katerem se zgodba odvija, takratne navade in modo, vrste tkanin, ki so jih uporabljali in še marsikaj. Izobraževala se je tudi v Milanu in Parizu. Vedno si je želela na morje in zdaj že pet let živi v Izoli. Že večkrat je razstavljala v naši vitrini ustvarjalnosti in vedno ima pokazati kaj zanimivega: od ročnih torbic, mošnjičkov, šalov, torb za v trgovino, vrečk za kruh in sivko, blazinic za oči, modnih pasov, srčkov in blazinic do punčk. Zadnje čase se poglablja v ženske noše različnih slovenskih pokrajin in pripravlja razstavo na to temo. Podatke išče tako v knjigah, v starih časopisih, v muzejih kot pri starejših šiviljah in ženskah, ki še hranijo nošo doma.
Ker smo bralno značko začeli s pravljicami, smo jo s pravljico tudi končali. Trikrat lahko ugibate, katero smo prebrali? 1…2…3… Uganili ste: Šiviljo in škarjice Dragotina Ketteja! Pravljica se zaključi takole: »Toda deklica ni hotela sprejeti denarja, niti se vrniti k lakomni gospe. Napotila se je lepo na svoj dom, kjer si je s šivanko in čudovitimi škarjicami toliko zaslužila, da je bila kmalu najbolj premožna deklica v vsej okolici. Pa je ostala vedno ponižna ter je storila ljudem veliko dobrega, saj je imela s čim.« S temi besedami smo se na koncu zahvalili naši šiviljici Lijani Perko, ki je bralkam iz VDCja podarila čudovite torbice, ki jih je sama sešila. Knjižne nagrade je prispevala Mohorjeva družba Celje, CDje z Mefovo glasbo pa Mestna knjižnica Izola. Na koncu smo si ogledali še Lijanino staro šiviljsko škatlo z vsemi pripomočki, od škarjic do naprstnikov, sukancev in šivank. V Središču za samostojno učenje pa smo si ogledali razstavo risb Darje Čelik. Njeni prijatelji iz VDCja so ji za nagrado podarili velik šopek temno rdečih vrtnic.
Vsem varovancem in zaposlenim v VDC, Mefu in Lijani se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje, Mohorjevi družbi Celje pa za podarjene knjige.
Veseli smo, da lahko spodbujamo ustvarjalnost in spletamo mnoge prijateljske vezi med različnimi ljudmi v našem mestu.

Foto: izola.info

 

Leave a Reply