Prostetična roka, ki uporabniku omogoča tip

Izguba roke načeloma pomeni tudi izgubo tipa v tej roki. Tudi, če ud nadomesti proteza, se občutek ne more povrniti. A Šestintridesetletni Dennis Aabo Sørensen bo lahko s svojo levico počel prav tisto, za kar je mislil, da mu ne bo nikoli več dano. Strokovnjaki za robotiko iz Italije, Švice in Nemčije so združili svoje znanje, da so mu izdelali umetno roko, s katero bi lahko svoje otroke, ko jih bo objel, tudi začutil.

Foto: http://www.sundayworld.com/
Foto: http://www.sundayworld.com/

Sørensen, sicer Danec, je svojo pravo levico izgubil v pirotehnični nesreči pred skoraj desetimi leti. Od takrat je nosil normalno protezo, za preizkus nove pa je moral prestati operacijo, med katero so mu na živce v nadlakti vsadili štiri elektrode, ki so jih povezali s senzorji v prstih umetne roke. A splačalo se je – Sørensen je lahko z zavezanimi očmi prepoznal obliko in trdoto predmetov, ki se jih je dotaknil.

Proteza ima kar nekaj očitnih prednosti, med drugim to, da je uporabna v temi, poleg tega pa uporabnik točno ve, kako trdno prijemlje nek predmet.

Foto: AP Medical
Foto: AP

Sørensen je moral po mesecu testiranj žal prestati še eno operacijo, s katero so mu elektrode odstranili, saj roka zaradi žic in kablov, ki jo obdajajo, še ni primerna za vsakdanjo uporabo, stroški izdelave pa so vrtoglavi. A izum vsekakor pomeni prelomno točko na področju prostetike. Sørensen, ki zdaj ponovno uporablja svojo staro protezo, pa je na trenutek, ko mu bodo ponudili nadaljnja testiranja bionične roke, pripravljen.

Martina Drobne

Leave a Reply