Šport, ki rešuje življenja

Konec preteklega meseca je na Goriškem potekalo prav posebno tekmovanje – jubilejno dvajseto svetovno prvenstvo reševalnih psov. Tradicijo odličnih rezultatov iz preteklosti so slovenski vodniki nadaljevali tudi letos, Borut Modic pa je s svojim psom v iskanju pogrešanih v naravi celo postal svetovni podprvak.

Vodniki reševalnih psov so se v štirih dneh potegovali za najvišja mesta v treh disciplinah – iskanju pogrešanih v naravi, iskanju zasutega izpod ruševin ter delu na sledi. Svetovnega prvenstva, ki je letos potekalo v Sloveniji, se je udeležilo kar 120 udeležencev iz 22 držav, med njimi je bilo tudi dvanajst Slovencev, ki so zabeležili odlične rezultate, petim se je celo uspelo zavihteti med deset najboljših na svetu.

Slovenski vodniki reševalnih psov so se na minulem svetovnem prvenstvu v Gorici odlično odrezali. Kar pet se jih je uvrstilo med deseterico najboljših na svetu.
Slovenski vodniki reševalnih psov so se na minulem svetovnem prvenstvu v Gorici odlično odrezali. Kar pet se jih je uvrstilo med deseterico najboljših na svetu.

Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov

Potek tekmovanja je vse prej kot preprost, sestavljen pa je iz dveh delov. Borut Modic in njegov zlati prinašalec, ki sta tekmovala v iskanju pogrešanih v naravi, sta morala v prvem delu na 40.000 kvadratnih metrov velikem iskalnem področju v tridesetih minutah poiskati tri pogrešane osebe. Sodnik in pomožni sodnik sta ocenjevala načrt dela, po katerem se je Modic lotil iskanja, inteziteto in vztrajnost pasjega laježa ob najdbi pogrešane osebe, gibljivost in poslušnost psa. Nekolikanj drugačen so ta prvi del opravljali tekmovalci v preostalih dveh disciplinah, so pa zato vsi opravljali enak drugi del. Ta je preverjal poslušnost vodnikovega psa,ki je moral opraviti kopico različnih nalog, uspešnost izvedbe teh vaj pa je potem prinesla končno oceno.

»Ko so vmešana življenja, zmanjka športnosti«

Modicu je na koncu do naslova svetovnega prvaka od skupno tristotih točk zmanjkala le ena sama. Uspeh pa je še toliko večji, če vemo, da je bil Modicev reševalni pes Ray najmlajši med vso konkurenco. Trenutno šteje tri leta in tri mesece, medtem ko so vsi preostali psi, ki so tekmovali, starejši od štirih let. Kljub temu naš vodnik na pretekli uspeh gleda zelo skromno. »Naslov podprvaka mi pomeni predvsem nagrado za minulo delo, v smislu tekmovalnosti pa tudi motivacijo za naprej,« pove in doda, da si še bolj kot dobrega rezultata na svetovnem prvenstvu želi čim več uspešnih reševalnih akcij na terenu.

»Ta dejavnost bi lahko bila samo šport, pa ni. Ko so vmešana življenja, zmanjka športnosti in zadeva postane zelo resna.« Takšnih intervencij je imel lani med petnajst in dvajset, jih pa policija v akcije vključuje čedalje pogosteje. Vodniki in njihovi reševalni psi imajo pač čedalje več izkušenj, ker so del večih različnih akcij kot policisti, ki delujejo le na svojem področju.

Borut Modic se z reševanjem ukvarja približno šest let. Kljub temu, da delo opravlja prostovoljno, je to zaradi vseh obveznosti način življenja in družinski projekt.
Borut Modic se z reševanjem ukvarja približno šest let. Kljub temu, da delo opravlja prostovoljno, je to zaradi vseh obveznosti način življenja in družinski projekt.

Modic deluje doma in po svetu

Modic se takšnim intervencijam priključuje na treh nivojih. V Sloveniji se vodnike sklicuje prek regijskega centra, tako da ta pozove vodjo, ki naprej kontaktira vodnike v regijski enoti. Vsako enoto sestavljajo po štirje vodniki s štirimi reševalnimi psi, se pa v akcije vključujejo tudi nerazporejeni vodniki, ki imajo usposobljene pse. Del akcij v Sloveniji je Modic tudi kot član USAR enote. Ta je sestavljena iz več profilov reševalcev – zdravnikov, vodnikov reševalnih psov in gasilcev. Ti so tako imenovani vrvaši, saj so specializirani za delo z vrvjo, kar je pomembno, v kolikor je potrebno kaj dvigovati. Enota je sestavljena iz 66 ljudi, ki jih, v kolikor pride do potrebe po njihovi aktivnosti, aktivira Mestna občina Ljubljana. Deluje pa Modic tudi na globalni ravni, saj je član IRO, mednarodne organizacije vodnikov reševalnih psov, ki je aktivna po celem svetu.

Iskanje pogrešanih z reševalnimi psi zahteva celega človeka

Številne intervencije potekajo ponoči, mnoge od njih tudi izven Slovenije, zato se mora takšnemu načinu življenja prilagoditi cela družina. Poleg intervencij namreč svoj čas zahtevajo tudi psi. Na eni strani mora namreč vsak vodnik poskrbeti za primerno usposabljanje svojih kosmatih prijateljev, na drugi pa mora z njimi preživeti tudi dovolj časa, da vzpostavi osebni odnos.

A če gremo najprej k usposabljanju. To se potrjuje na izpitih, ki so nujni za naziv reševalnega psa. Izpiti zadevajo iskanje izpod ruševin, iskanje pogrešanih v naravi in reševanje pod snežnim plazom, opravljajo pa se na dveh ravneh – na nižji A in višji B stopnji. Poleg usposabljanja psov je seveda pomembna tudi ustrezna usposobljenost lastnikov. Ti potrebujejo poznavanje osnov vrvne tehnike, to je delanja vozlov, prve pomoči ponesrečencu in psu ter kljub novodobnim napravam, kot je GPS, tudi znanje orientacije.

A, kot pravi Modic, je osnova vsega pravi odnos med vodnikom in psom. »Če hočemo, da pes opravi dobro delo, moramo z njim najprej vzpostaviti oseben odnos. Komunikacija in razumevanje morata biti čista in jasna,« meni Modic in dodaja: »V osnovi nam hočejo psi ugajati in več ali manj bi vsi naredili to, kar mi vodniki želimo. Težava jim je le predstaviti to našo željo, tu pa drugače kot s komunikacijo ne gre. Da znamo psu povedati, kaj pravzaprav želimo od njega, potrebujemo občutek. Če tega ne znamo, ne gre.«

Osnova vsega je pravi odnos s psom, pravi Modic. Sam ima doma dva zlata prinašalca - Raya in Isho.
Osnova vsega je pravi odnos s psom, pravi Modic. Sam ima doma dva zlata prinašalca – Raya in Isho.

Občutek, ko je iskalna akcija uspešna, je neopisljiv

Zelo pomembno je torej, da ima družina rada pse in tu ima Modic srečo, saj je ljubiteljica psov tudi njegova žena. Še več – celo ona je bila tista, ki ga je spodbudila v panogo, del katere je kot prostovoljec še danes. »Ko sva kupila kužka, se je pojavila želja, da bi z njim kaj počela, da ne bi samo ležal nekje v kotu. Ravno ta čas je ženina prijateljica trenirala v Kinološkem društvu Domžale in padla je ideja,« pravi o svojih začetkih Modic, ki je danes član ljubljanskega društva EVRPL – Enote vodnikov reševalnih psov Ljubljana. Društvo je še mlado, a v njej so sami izkušeni vodniki reševalnih psov. Ti, kot med drugim zapišejo v opisu društva na svoji spletni strani (evrpl.si), se udeležujejo različnih iskalnih akcij »in največje zadovoljstvo je, če smo pri tem uspešni in marsikdaj smo. Občutek, ko družinskim članom sporočimo, da smo našli njihovega pogrešanega svojca, je neopisljiv.« In najbrž se ravno v tem skriva bistvo poslanstva Boruta Modica in njegovih kolegov.

J.R.
Foto: osebni arhiv

Leave a Reply