Tehnološki dragulj v švicarskih Alpah, ki je pomemben tudi za Slovenijo

Švicarji bodo letos decembra znova okrepili in svetu pokazali svojo ekonomsko in tehnološko superiornost. 11. decembra bodo namreč za komercialno rabo odprli največji železniški predor na svetu. Gotthard (s polnim imenom Bazni predor Gotthard) je s svojo dolžino 57 km prekosil predor Seikan na Japonskem, ki je doslej veljal za najdaljšega. Prve slike tega gradbenega megaprojekta so svet obšle na začetku junija, ko so ga na spektakularni otvoritvi odprli nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi. V osrčju Alp so svetu pokazali, kakšen rezultat je mogoče doseči z enormnim človeškim znanjem v ekonomsko in pravno urejeni ter funkcionalni državi.

predor
Trasa (z rumeno) predora Gotthard pod švicarskimi Alpami. (vir: http://carlarossouw.com/)

To ni samo najdaljši (57 km) in najgloblji (2,3 km) železniški predor na svetu, ampak tudi eden najpreciznejših megaprojektov v gradbeništvu. Namreč, ko so dosegli točko, kjer se združita severni in južni krak predorske cevi, je idealna točka bila zgrešena zgolj za 8 cm v vodoravni in 1 cm v navpični smeri. Na začetku gradnje predora izvajalci o takšnem uspehu najbrž niso niti sanjali.

Pot skozi gorski masiv Gotthard je ena najpomembnejših prometnih povezav na osi sever ̶ jug. Od začetka 80. let prejšnjega stoletja se je promet na tem območju povečal za več 10-krat, zato so Švicarji na referendumu potrdili pobudo za izvedbo projekta (železniške povezave) AlpTransit, del katerega je tudi predor Gotthard. Ob Gotthardu omenjeno železniško povezavo (znano tudi pod imenom Nova železniška povezava preko Alp) sestavljata še že zgrajeni predor Lotschberg (s 35 km peti najdaljši predor na svetu) in predor Ceneri (15 km), ki bo dokončan in odprt konec leta 2020. Zanimivo je omeniti, da ima nov predor Gotthard tudi svoja istoimenska predhodnika, in sicer v bližini potekata stara gotthardska predora, tako železniški kot cestni. Sta pa speljana bistveno višje, na nadmorski višini 1100 m, kar je podatek, ki nekatere fascinira še celo bolj, kot letos dokončani predor. Stari železniški predor Gotthard bodo, ko ga bo konec leta nadomestil novo odprti, za promet sicer zaprli, vendar spretni Švicarji že kujejo načrte in pripravljajo projekte, kako bodo iz starega predora naredili turistično atrakcijo, ki jim bo prinašala na desetine milijonov frankov.

Gradnja predora je trajala 20 let, gradilo ga je več kot 2400 delavcev iz 15 držav, med njimi največ Švicarjev, sledili so Nemci, Italijani, Avstrijci, Slovenci in Hrvati. Delavce, ki so izvajali miniranje z dinamitom, so pripeljali kar iz Južne Afrike, kjer so nabirali izkušnje v številnih rudnikih. Iz Nemčije so prispeli 4 gigantski vrtilni stroji, ki so skupno daljši od dolžine štirih nogometnih igrišč (450 m), njihov premer je 10 m. V predelih, kjer niso imeli problemov z vrtanjem so dnevno napredovali do 40 m, kadar pa je šlo za izjemno trdo podlago, lahko tudi samo do pol metra. Izkopali so 28 milijonov ton materiala, kar je enako petim piramidam v Gizah.

Ko bo predor Gotthard decembra odprt za promet, bo njegova kapaciteta znašala 260 tovornih (do hitrosti 160 km/h) in 65 potniških vlakov (do hitrosti 250 km/h). Lokomotive se bodo napajale na izjemno zmogljivem električnem omrežju (15 kilovoltov). Cilj Švicarjev je, da bi v naslednjih nekaj letih popolnoma preusmerili ves transport, ki sedaj še poteka po cestah skozi alpske prelaze, na železniške proge. Rezultat tega strogega kriterija je prav ta najdaljši železniški predor na svetu.

Ob že omenjenem ekološkem vidiku je bil glavni namen izgradnje novih predorskih cevi povečati pretočnost in kapacitete prevozov preko Alp, predvsem tovorni promet med Nemčijo in Italijo. Gotthard pa vendarle ne bo pomemben zgolj za Nemčijo in Italijo, njegov domet je precej bolj daljnosežen, saj bo pomembno stičišče praktično vseh severnoevropskih pristanišč (med njimi največjega Rotterdama) s sredozemskimi (npr. francoski Marseille, italijanska Genova), med njimi tudi severnojadranskimi. In tukaj postane zgodba zanimiva za Slovence, saj je tudi Luka Koper povezana s tem železniškim koridorjem (ne pa tudi hrvaška Reka). Zato je skrajni čas za zeleno luč pri gradnji drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, kajti le tako se bo Slovenija s svojim pristaniščem in ustrezno železniško povezavo izkazala kot enakopraven igralec, kjer so v igri najboljši.

Kristian Eric Šipek

Leave a Reply