Več milijonov originalnih umetniških del kmalu na spletu

Če bo projekt stekel po načrtih, bodo vrhovne umetnostnozgodovinske knjižnice sveta na splet digitalizirale skupno več kot 30 milijonov fototek umetniških del. To bo olajšalo delo raziskovalcev in umetniških zgodovinarjev, ter razveselilo marsikaterega ljubitelja likovne umetnosti.

Cilj projekta je digitalizacija 31,5 milijona podob fototek, ki jih hranijo v 14 največjih arhivih, zatem pa celotno fototeko pregledno naložiti na splet. Vnosi ne bodo namenjeni reprodukciji, ampak izključno raziskovalnim namenom, sodelujoče institucije pa še niso dorekle, kolikšen del gradiva bo dostopen brezplačno.

Po besedah direktorice newyorške galerije Inge Reist bo projekt pomenil revolucionaren premik v raziskovalnem delu umetnostnih zgodovinarjev. V knjižnici zbirke Frick so, kot poroča Art Newspaper, že digitalizirali 57.000 redkih originalnih fotografij umetniških del, ki si jih je mogoče brezplačno ogledati na njihovem digitalnem arhivu.

Povsem drugače v več drugih muzejih in inštitutih, ki so jih povabili k sodelovanju, saj njihove fototeke še vedno sestavljajo kartoni s fotografijami umetnin. Te so razporejeni po abecednem redu avtorjev, opusi avtorjev pa običajno razčlenjeni po motiviki. Ker velik del arhivov še vedno ni digitaliziran, se morajo raziskovalci, kot so to počele generacije pred njimi za ogled umetnin odpraviti naravnost v knjižnico.

art-therapy-career2

Spletno mesto z mednarodno digitalno fototeko bo poleg arhiva knjižnice zbirke Frick združil še arhiv knjižnice za umetnost Narodne galerije v Washingtonu, Knjižnico Witt londonskega umetnostnozgodovinskega inštituta, Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut v Haagu, Narodni umetnostnozgodovinski inštitut v Parizu, Biblioteko Hertziana v Rimu, Bildarhiv v Marburgu in sedem drugih institucij.

Pomen digitalizacije je med drugim poudaril direktor Nizozemskega inštituta za umetnostno zgodovino Chris Stolwijk, ki je prepričan, da bodo v nasprotnem primeru njihove fototeke namenjene zgolj majhni skupini raziskovalcev. Prav nizozemski inštitut se ponaša z enim največjih takšnih arhivov na svetu, saj hranijo kar sedem milijonov podob, med temi imajo najpomembnejše mesto dela nizozemske zlate dobe. Po Stolwijkovih besedah bi njegov inštitut lahko svoj delež digitaliziral v enem letu po zagotovitvi ustreznih sredstev.

NS

Foto: arttherapyblog.com

Leave a Reply