Večeri pravljic za odrasle – “Vsak bi jih moral izkusiti.”

Fant spozna dekle in se z njo poroči. Žena noče imeti otrok, zato gre k mlinu in trikrat obrne čarobni kamen. Ker mož ne vidi ženine sence, ve, da je prodala dušo hudiču, zato jo za tri noči zapre v cerkev. Prvi in drugi dan jo obiščeta dva črna ovna, ki ji povesta, da sta njena nerojena sinova in, da jo sovražita, ker se jima je odpovedala. Tretji dan pride deklica, ki materi zaupa, da bi bilo njeno življenje polno bolečine, zato ji je hvaležna, ker je ni rodila. Ženi od žalosti poči srce in na smrtni postelji moža prosi odpuščanja. Ta ji zabrusi, da ji bo odpustil, ko bodo iz njenih čevljev pognale rdeče in bele vrtnice. Ko žena umre, vaščani pošljejo po duhovnika, ki opazi, da iz njenih čevljev rastejo prav take – bele in rdeče vrtnice.

V pravljicah uživajo tudi odrasli. Foto: Annie Liebowitz
V pravljicah lahko uživajo tudi odrasli. Foto: Annie Liebowitz

Zgodba z rahlo morbidno tematiko ni namenjena otrokom, ampak za odraslim. Takšne in drugačne pripovedke lahko namreč slišite na večerih pravljic, ki jih skupaj s partnerskimi knjižnicami organizira Mariborska.

Tradicija večerov pravljic za odrasle v Mariborski knjižnici traja že pol desetletja, priprave nanje pa še dlje. Leta 2000 so začeli z izobraževanji pripovedovalcev. Kmalu po debitantskem večeru so se Mariborski začele pridruževati še druge knjižnice, zdaj pa kulturo pravljičarstva na tak način vzdržujejo v kar trinajstih. V letu 2014 boste tako lahko pripovedovanja poslušali v Slovenj Gradcu, Velenju, Novem mestu, Ljubljani, Lendavi, Ljutomeru in Ormožu.

Pravljice za odrasle v domžalski knjižnici. Na fotografiji je Mirjam Štih. Foto: Miro Pivar
Pravljice za odrasle v domžalski knjižnici. Na fotografiji je Mirjam Štih. Foto: Miro Pivar

Pravljice so, tako za otroke kot za odrasle način pobega od napornega vsakdana in ravno zato je obisk na teh večerih velik. “Najprej se mi je sicer zdelo čudno, pravljice za odrasle, nato pa sem se vživela in zdaj mislim, da bi vsak to moral enkrat izkusiti,” pripoveduje Eva Medved, študentka bibliotekarstva in informatike, ki se je enega takšnih pripovedovanj udeležila v okviru šolske ekskurzije. Pripovedi, ki jih je slišala, opisuje kot takšne z globljim pomenom, nekatere smešne, druge pa bolj temačne, kakršna je tista v uvodu.

Medvedova ima tudi za pravljičarje veliko pohval. “Zgodbe pripovedujejo zelo doživeto, kot bi jih otrokom. Oponašajo glasove in zato lahko res ‘noter padeš’. Dobri so, da celo zgodbo povejo na pamet. Jaz tega ne bi zmogla,” odgovori na vprašanje, ali bi se tudi sama poskusila v pripovedovanju.

Odlike pravljičarjev in fantazijski svet, v katerega vsakič znova popeljejo svoje poslušalce, so razlog, da je obisk na takšnih večerih vedno večji. Zainteresirani lahko pravljice v knjižnicah poslušajo vsako leto od oktobra do aprila in s tem pomagajo ohranjati otroka v sebi.

Martina Drobne

Leave a Reply